Vodstvo SKGZ zaskrbljeno zaradi vse večjih finančnih težav številnih organizacij in ustanov

Vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze izraža veliko zaskrbljenost nad vse večjimi finančnimi težavami, s katerimi se srečujejo številne organizacije in ustanove. Predstavniki krovne organizacije so ob nekaterih skupnih ustanovah posebej obravnavali stanje v obeh dijaških domovih, Novem Matajurju, Zvezi slovenskih kulturnih društev in sami SKGZ. Predsednik Rudi Pavšič je o nastalem stanju pismeno obvestil ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjana Žekša. Zahvalil se mu je ob letošnji finančni pomoči, ki jo Republika Slovenija namenja naši narodni skupnosti, ter izpostavil dejstvo, da je letošnji prispevek v primerjavi z lanskim nižji za skoraj 120 tisoč evrov. Temu je treba dodati tudi sklep deželne vlade, ki je za letošnje leto brisala prispevek za manjšino v vrednosti 350 tisoč evrov. To pomeni, da bo naša skupnost v letu 2010 prejela 470 tisoč evrov manj. V Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu, ki poleg svoje dolgoletne vzgojne dejavnosti za osnovnošolce, nižješolce in višješolce, zapolnjuje v zadnjem desetletju neobhodno potrebo po otroških slovenskih jaslih v mestnem središču, so bili primorani odsloviti sedem zaposlenih; ostali uslužbenci pa so pristali na znižanje osebnih dohodkov. Skoraj verjetno pa je, da težav ni konec in v kolikor ne bo ustanova deležna primernejših finančnih sredstev, bo primorana sprejeti še dodatne boleče ukrepe. Tednik Novi Matajur je uvedel krizno stanje in sprožil dopolnilno blagajno, kar bo imelo za posledico, da se bo letos kolektiv tega za Benečijo zelo pomembnega informativnega dejavnika zmanjšal za tri enote. Odhajajoče člane uredništva bo težko nadomestili, ker za to ni finančnih pogojev. Goriški Dijaški dom Simona Gregorčiča, ki ima izredno pomembno vlogo pri pošolskem pouku za mestne osnovnošolske otroke (tu je velika koncentracija otrok iz mešanih zakonov) je moral omejiti število vpisanih, ker ni dovolj sredstev za kritje dodatne vzgojne pomoči, čeprav je povpraševanje za polovico večje od zdajšnjega števila gojencev. Zveza slovenskih kulturnih društev, ki združuje 87 kulturnih društev in skupin v tržaški, goriški in videmski pokrajin, je zaradi nastalega finančnega primanjkljaja že pred meseci zreducirala svojo dejavnost in stroške zmanjšala za 50 tisoč evrov. Zaradi podobnih težav bo tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza s svojimi sedeži v Trstu, Gorici in Čedadu prisiljena marsikatero njeno pobudo okrniti oziroma črtati, saj je letos prejela manj prispevkov, predvsem s strani Dežele FJK, ki pri porazdelitvi "rimskega" milijona evrov ni upoštevala krovnih organizaciji (SSO in SKGZ). Ti bosta letos deležni 52 tisoč evrov manj. Pri vodstvu SKGZ so ob analizi finančnega stanja ugotovili, da se odstotek celotne vsote, ki jo Republika Slovenija namenja manjšinam v sosednjih državah, za potrebe slovenskih organizacij in ustanov v Italiji iz leta v leto niža. Pričakujejo sicer, da se bo to stanje v teku leta delno spremenilo na bolje in prispevalo k reševanju zgoraj navedenih težav, ki jih beležijo tudi v drugih manjšinskih ustanovah. Ob tem pa obstaja velika zaskrbljenost za financiranje iz zaščitnega zakona za leto 2011, saj v finančnem planu rimska vlada predvideva zmanjšanje dotacije od zdajšnjih 5 na manj kot 3 milijone evrov. Ko bi se ta predvidevanja uresničila, bi se manjšinska organiziranost znašla v eni najhujših kriz v povojnem obdobju.