Skoči do vsebine strani
Skoči do iskalnika
Skoči v meni spletišča
Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije
PRIMORSKI DNEVNIK, 22. januarja 2011 TRST - Slovenija in Furlanija-Julijska krajina soglašata, da je soudeležba manjšin (slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji) pri čezmejnih evropskih projektih v okviru programa za obdobje 2007-2013 dodana vrednost, ki omenjene projekte lahko samo obogati, prav tako se zavedata, da je poznavanje projektov še pomanjkljivo, zato bi bilo potrebno širiti zavest o njihovem pomenu. To je bilo slišati včeraj v prostorih palače deželne vlade v Trstu, kjer je dopoldne potekalo zasedanje omizja za manjšine, ki deluje v okviru mešane komisije med Slovenijo in FJK. Zasedanje, ki so se ga udeležili predstavniki slovenske države (med temi predstavnika ministrstva za zunanje zadeve in šolstvo, Zorko Pelikan in Roman Gruden, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot), deželne uprave FJK in obeh manjšin (med temi predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka ter predsednik Izvršnega sveta Italijanske unije Maurizio Tremul), sta vodila predsedujoča, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in deželni odbornik za kulturo, ki je pristojen tudi za slovensko narodno skupnost, Elio De Anna. To je bilo v mesecu dni že drugo srečanje in je bilo, kot je De Anna dejal novinarjem po končani seji, zelo pomembno, saj so manjšini po njegovih besedah osvobodili »balasta zaščite« in ju obravnavali v luči enakih možnosti, kar vodi k njuni popolni integraciji v širšo skupnost, medtem ko je Jesih dodal, da projekti pomenijo dodano vrednost za ves naš prostor, saj s tem manjšini postaneta prednost v odnosih med Slovenijo, FJK in Italijo, to pa je potrebno izkoristiti. Program čezmejnega sodelovanja za obdobje 2007-2013 daje na voljo 138 milijonov evrov sredstev, pomemben del te vsote pa je namenjen projektom, pri katerih sodelujeta manjšini, je poudaril De Anna in omenil predvsem štiri strateške projekte v skupni vrednosti dobrih trinajst milijonov evrov: gre za projekte Sigma 2 za zaščito biotske raznovrstnosti na čezmejnem območju, dalje za projekt Ikon za povečanje kompetitivnosti malih in srednjih podjetij, za projekt Share Culture za ovrednotenje skupne kulturne dediščine in predvsem za projekt Jezik-Lingua za razvoj in promocijo slovenskega in italijanskega jezika. Poleg tega se v sporočilu za javnost Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu omenja tudi projekt Media, ki bi, v kolikor bo izpolnjeval administrativne zahteve, lahko prispeval h krepitvi skupnega medijskega prostora. Jesih je z zadovoljstvom sprejel tudi vest, da so nekateri zapleti pri izvajanju projektov že skoraj rešeni ter dodal, da bosta Slovenija in FJK tudi v prihodnje podpirali kakovostne projekte, v katere bodo vključene tudi manjšine oz. tiste projekte, ki bodo nadgradnja že obstoječih. Skušali bosta tudi pomagati prijaviteljem pri pripravi projektov, ker manjšine večkrat nimajo potrebnih resursov. Pri tem se bodo dogovorili tudi za organiziranje posveta, na katerem bi ovrednotili dobre prakse, morebitno nadgradnjo obstoječih projektov in predloge za novo finančno perspektivo. Kljub velikemu pomenu pa čezmejne projekte širša javnost še vedno premalo pozna. Zato bi bilo o tem potrebno sklicati kak poseben posvet ali tiskovno konferenco, je bilo slišati na včerajšnjem zasedanju, na katerem sta po Jesihovih besedah vsekakor vladala vzdušje kooperativnosti in visoka stopnja soglasja, kar dokazuje tudi dogovor o skupnih zapisnikih in poročilih, ki ga bodo predstavili na prihodnji plenarni seji mešane komisije Slovenija-FJK, ki bo 9. februarja na Brdu. (iž)
Tiskaj >>
torek, 21. maj, ob 18.00
Gorica - Čitalnica knjižnice D.Feigel
Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)
Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi.
(Poziv k včlanjevanju)
(Pristopna izjava)