Zgodovina

Slovenska kulturno-gospodarska zveza je bila ustanovljena v Trstu leta 1954, v Gorici pa leto kasneje. Ustanovitev je sledila podpisu Londonskega memoranduma, po katerem je bilo tržaško ozemlje cone A dokončno priključeno Italiji, organizacija pa je nastala z namenom, da se povežejo in okrepijo dejavnosti med Slovenci v Italiji na področjih kulture, gospodarstva in civilne družbe nasploh. Štiri leta pozneje (1958) sta se tržaški in goriški del združila. Slovenci videmske pokrajine so v naslednjih letih vse bolj oživljali in širili svojo kulturno dejavnost. V šolskem letu 1984-85 je bil v Špetru na pobudo SKGZ ustanovljen zasebni otroški vrtec, v šolskem letu 1986-87 pa še zasebna dvojezična šola, kar je delno zapolnilo potrebo po izobraževanju v slovenskem jeziku.

SKGZ je v desetletjih svojega obstoja opravila na stotine posegov na krajevni, deželni in državni ravni, da se Slovencem v Italiji zagotovijo pravice na področjih kulture, gospodarstva, rabe slovenskega jezika, šolstva, športa, medijskih in drugih dejavnosti. Posebej se je organizacija zoperstavljala neupravičenim posegom v treh pokrajinah, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. SKGZ si je vseskozi prizadevala, da bi tako krajevne institucije kot deželna uprava, kar zadeva norme in prakso, upoštevale prisotnost Slovencev kot posebne, z ustavo in mednarodnimi dokumenti zaščitene interesne skupnosti. Glavni cilj je bil zaščitni zakon, kateremu je SKGZ v teku svojega obstoja namenila veliko pozornosti in energij.

Leta 1972 je organizacija strnila zahteve v celovit dokument. To je bila, ob drugih zakonskih osnutkih, ki so jih v italijanskem parlamentu predložile stranke v sedemdesetih letih minulega stoletja, pomembna etapa v dolgoletnem prizadevanju za zaščitni zakon, ki ga je italijanski parlament odobril v letu 2001. Bitka za zaščitni zakon je od prvih osnutkov dalje trajala več kot trideset let in v tem času je tako SKGZ samostojno kot skupaj z drugimi komponentami Slovencev v Italiji opravila nešteto posegov v Rimu, Ljubljani in pri evropskih institucijah. Odobritev zaščitnega zakona vsekakor ni bila končna postaja, kar zadeva pravice Slovencev v Italiji, kajti nastopilo je vprašanje njegovega izvajanja, kar je ostalo eno glavnih Dokler ni bila v letih 2004 in 2007 v dveh fazah odpravljena meja med Italijo in Slovenijo, je bilo delo SKGZ, poleg drugega, usmerjeno v postopno premoščanje meje s spodbujanjem najrazličnejših oblik čezmejnega povezovanja v kulturi, gospodarstvu, športu in na drugih področjih.

SKGZ se je od ustanovitve dalje na vseh pristojnih mestih zavzemala za razvoj obmejnih krajev. S številnimi pobudami je soustvarjala politiko sožitja z večinskim narodom ter spodbujala plodno sodelovanje med Italijo in Slovenijo, v prepričanju, da so dobri sosedski odnosi podlaga za gospodarski in kulturni razvoj in za uspešno prihodnost območja severnega Jadrana.

Tiskaj >>